Standardi za EPC

Evropski portfolio certifikat zagotavlja, da je posamezni portfolio v skladu s standardi EPC, v njem pa sta tudi povzetek vsebine portfolia ter njegova ocena.
Certifikat izda šolska ustanova in tako potrdi formalne in neformalne izobraževalne projekte, ki se jih je tekom šolanja udeležil učenec.

Evropski portfolio certifikat mora ustrezati naslednjim standardom:

STANDARDI OPOMBE
1. Okvirno predstavitev učnih nalog, kot so jih začrtali na šoli. Predstavitev poda delavec šole (učitelj, mentor …), med drugim pa mora vsebovati:
  • informacijo o tem, ali je bil projekt obvezen ali prostovoljen
  • posebne poudarke projekta z vidika vsebine, metod dela in pedagoških ciljev, vključno z relevantnimi znanji, veščinami, nazori in kompetencami, ki bi jih lahko učencem prineslo sodelovanje v projektu
Delavec šole poda predstavitev le v primeru, da so učne naloge določene s strani šole. Ta del je lahko izpuščen, če si je dijak učne naloge določil sam, ali pa vsebuje izčrpen opis šolskega delavca, ki po želji vključi tudi opis pedagoških ciljev.
2. Opis projekta, ki ga napiše dijak, vključno z naslednjimi podatki
(v kolikor jih je sposoben podati):
  • ime in tema projekta
  • kje in kdaj se je projekt odvijal ter koliko časa je trajal
  • naloge, cilji in nameni dijaka, s poudarkom na razlogih za posamezne odločitve, ki jih je sprejel
  • dijakove želje in pričakovanja glede osvojenih znanj, veščin, osebnih stališč in kompetenc
Tudi v primeru, da šola poda podrobno predstavitev učnih nalog pod točko 1., mora dijak še vedno opisati lastne izkušnje, na katere bodo vplivala njegova pričakovanja, želje, osebna stališča, nagnjenja itd. Pri opisu projekta naj bo poudarek na tem, kako je projekt doživljal sam dijak.
3. Samoocena dijaka, ki naj vključuje:
  • Pregled: kaj sem načrtoval/a, kaj se je dejansko zgodilo?
  • Premislek: analiza prvotnih pričakovanj, načrtov in dejanj, po možnosti z različnimi stališči do obravnavane teme
Poudarek je na pregledu samega učnega procesa, ki naj dijaka vodi k premisleku o svojih aktivnostih.
4. Dijak oceni svoje delo, v kolikor je za to usposobljen. Samoocenjevanje je še zlasti priporočljivo za dijake v 12. razredu, ki bodo v tekočem letu zaključili gimnazijo. V samooceno mora dijak vključiti predhodna mnenja ocenjevalcev (učiteljev, projektnih vodij itd.), ki jih lahko tudi izpodbija. V vsakem primeru naj vsak ocenjevalec doda svoje mnenje, ki je lahko samo kratka potrditev samoocene s poljubnimi dopolnilnimi komentarji, samostojna ocena, ali kombinacija obojega. Ocenjevalec mora zagotoviti, da je ocena dijaka popolna.

Popolna ocena mora vsebovati:

  • opis dejstev, na podlagi katerih je bila ocena podana
  • ocenjevalne kriterije
  • opis prikazanih sposobnosti
  • opis kompetenc, v kolikor se dijak s tem strinja in izrazi
    pripravljenost za sodelovanje
  • dijakova ocena in zaključki o vplivih na nadaljno izobraževalno/
    poklicno pot
Ocena naj bo osredotočena na kakovost dijakovih aktivnosti ter dosežkov in naj bo karseda zanesljiva, primerljiva in razumljiva. Ocenjevalni postopek vključuje ustno in pisno podajanje mnenja, usmerjeno v pridobitev realistične in čimbolj obsežne predstave, pri kateri je v pomoč triangulacija
5. Formalni vidiki:
  • polno ime, rojstni kraj in datum, razred učenca
  • ime šole
  • šolsko leto in datum
  • podpis dijaka
  • podpis ocenjevalca (učitelja ali mentorja)
  • žig šole in podpis predstavnika šole, ki mora preveriti, ali portfelj izpolnjuje vse zgornje standarde
Za izpolnjevanje vseh standardov certifikata je odgovoren učitelj oziroma mentor, ki se podpiše pod oceno. Podpiše jo tudi uradni predstavnik šole, ki preveri formalne vidike dokumenta.

Razviti ta pedagoški način, je bil glavni namen EPC projekta