Dijak sam izbere

1. temo za (raziskovalno) delo
2. metode in postopke, ki jih bo uporabil
3. katera dela (dokazila) bodo vključena v zbirko in
4. katera bodo vzeta iz zbirke in vključena v portfolio
5. strukturo in zasnovo of portfolio dokumentacije in predstavitve
   

b. Dokumentacija:

Dijakova dokumentacija

1. je navadno (še vedno) na pisana na papirju
   
2. je lahko v elektronski obliki na CD-ju ali DVD-ju
   
3. vključuje slike in/ali druge vizualne elemente
4. vključuje slike ročno izdelanih izdelkov
5. je v skladu z estetskimi kriteriji kvalitete, ki se nanašajo na vse portfolie. Seznam kriterijev sestavijo dijaki in učitelji skupaj.

c. Ocenjevanje in samoocenjevanje:

Ocenjevanje dijaka vključuje

1. Pregled: Kaj je bilo načrtovano, kaj je bilo dejansko izvedeno in pod kakšnimi okoliščinami? Kaj je bilo doseženo?
2. Premislek: Analiza načrta in izvedbe of iz različnih zornih kotov: Kaj sem naredil? Kako sem naredil? S kom? Zakaj? Kaj sem se naučil? Kako sem se naučil? Katere spretnosti se lahko še naučim ali izboljšam?
3. Vrednotenje: Poleg pregleda in premisleka mora dijak v svoj portfolio vključiti tudi analizo kakovosti zastavljenega in doseženega glede na vloženi trud, napredek in razporejanje s časom: Kakšna je vrednost rezultatov projekta? So bili moji cilji in metode realistično zastavljeni? Sem jih med projektom spreminjal? Kaj dokazujejo moji učni rezultati glede znanja, spretnosti, odnosa in kompetenc?

d. Vrednotenje:

Poleg samoocene dijaka portfolio vključuje

1. dokazilo o povratni informaciji učitelja in ovrednotenje na način, ki ga izbere dijak
2. pregled s strani sošolcev ali drugih zunanjih ocenjevalcev; po izbiri dijaka
3. zunanje ocenjevanje z oceno ali na kakšen drugačen način, ki omogoča primerjavo. Le v primeru, da tako odloči dijak, ali pa to zahteva podeljevalni organ.

e. Sodelovanje:

Dijak mora sodelovati

1. pri razvijanju in postavljanju kriterijev glede obveznih in neobveznih delov portfolia
2. pri razvijanju in postavljanju kriterijev kvalitete za portfolio delo
3. pri procesu pregledovanja, tako s svojimi vrstniki kot tudi učitelji in drugimi
4. pri ustni predstavitvi portfolia
5. pri prejemanju povratnih informacij pri končnem vrednotenju

f. Predstavitev:

Dijak ustno predstavi svoj portfolio

1. v razredu
2. a sestanku dijakov višjih letnikov
3. na sestanku učiteljev ali vseh zaposlenih
4. na mesečni razstavi del
5. na umetniški razstavi
6. na zaključni predstavitvi
7. na šolskem festivalu

g. Ocena::

Dijakovo delo se lahko izboljša glede

1. vsebine
2. metode
3. zgradbe
4. predstavitve
5. učnih rezultatov

a. Za določen namen:

1. Predstavitveni portfolio
2. Dokumentacijski portfolio
3. Razstavni portfolio
4. Portfolio za ocenjevanje
5. Portfolio strokovnega razvoja

b. Kot izkaz določene usposobljenosti:

1. Jezikovni portfolio
2. Portfolio kompetenc

c. Za določen čas daljšega učnega obdobja:

1. vstopni/izstopni portfolio pogojev/predhodnega znanja / po določenem časovnem obdobju

d. Za določeno učno/poučevalno okolje:

1. Projektni portfolio
2. Portfolio pri glavnem predmetu
3. Portfolio delovne prakse
4. Razredni portfolio
5. Celoletni projektni portfolio

e. Za določen predstavitveni medij:

1. Elektronski portfolio

f. Za določeno časovno/učno obdobje:

1. Kumulativni (šolski) portfolio
2. Portfolio o napredku
3. Portfolio z letnim pregledom

1. učenje in poučevanje z dialogom
2. razvoj in vzrževanje močne kulture
   dialoga in povratnih informacij
3. sodelovanje dijaka
4. dijakovo osebnost
5. kako se dijak uči in ne toliko, kaj se uči
6. predvsem vloženi trud, napredek in dosežke, namesto pomanjkljivosti
7. formativno namesto dokončnega
   ocenjevanja
8. upoštevanje neformalnega in življenjskega učenja
9. osvojitev kompetenc (na primer socialne in osebne kompetence), ki niso isto kot spretnosti, znanje ali odnosi
10. tesno in vzajemno sodelovanje članov šole
11. paradigmo vseživljenjskega učenja

a. dijakom, ki

1. znajo prevzeti pobudo
2. znajo prevzeti odgovornost zase in za sovrstnike
3. postopoma postajajo vedno bolj kvalificirani za timsko delo
4. znajo sodelovati in se dobro vključujejo v dialog
5. se naučijo efektivnega učenja
6. se naučijo samoocenjevanja
7. se naučijo primerno dokumentirati in predstavljati svoje dosežke
8. imajo izkušnjo s tem, kako je mogoče neformalne in življenjske učne rezultate združiti s formalnimi učnimi procesi
9. se postopoma in vedno bolj zavedajo svojih kompetenc
10. so zelo ponosni na svoje dosežke

b. učiteljem, ki

1. se naučijo videti, kako se dijak uči
2. so se sposobni približati dijakom in se poistovetiti z njihovimi napori ter dosežki, kar jim omogoča boljše razumevanje tudi svojega poučevanja
3. lahko skozi dialog pogosteje in natančneje ocenjujejo dijakovo učenje in napredek
4. se počutijo bogatejši ob vedno večji verodostojnosti dijaka
5. se naučijo več o dijakovi osebnosti
6. imajo več priložnosti, da pomagajo, spodbujajo in vodijo slabše dijake
7. imajo več priložnosti, da motivirajo bolj nadarjene dijake
8. se prvič srečajo z novo temo ali predmetom, ki je njihov učni načrt še ne zajema, tako da jim jo predstavi dijak
9. tesno sodelujejo s svojimi sodelavci
10. lahko izboljšujejo svojo sposobnost sodelovanja v odprtem dialogu

(pozitivni, še posebno ob pogostih predstavitvah – letno/polletno/vsak semester/na četrtletje):

a. Na dijaka:

1. Večanje samozavesti
2. Večje zavedanje glede drugih udeležencev pri učenju – sošolcev, učiteljev, staršev
3. Večja verodostojnost pri predstavljanju učnih rezultatov
4. Več zaupanja v prizadevanje učitelja
5. Več zaupanja v integriteto učitelja in sošolcev
6. Boljše ocenjevanje svojih močnih in šibkih točk
7. Večja motivacija za obiskovanje šole in učenje

b. Na učitelja:

1. Večji občutek za odgovornost in zadovoljstvo v svojem poklicu
   
2. Večje zavedanje glede dijakovega individualnega razvoja
3. Več zaupanja v prizadevanje dijaka
4. Boljši občutek za ocenjevanje učinkovitosti lastnih prizadevanj pri poučevanju
5. Tesnejše sodelovanje s sodelavci
6. Učinkovitejše posvetovanje s starši
7. Večja motivacija za poučevanje na šoli
8. Močnejši občutek skupne identitete

c. Na starše:

1. Več zaupanja v sposobnost učitelja, da razume in primerno oceni dijaka
2. Več zaupanja v dijakovo učno prizadevanje in dosežke
3. Več zaupanja v zmožnosti šole, da učinkovito organizira učni proces
4. Manjša zaskrbljenost, da dijak ne bi dosegel pričakovanj
5. Večja gotovost glede dijakove prihodnosti tudi kadar mu spodleti
6. Večja gotovost, da se poučuje in svetuje dijakom po potrebah vsakega posameznika
7. Večja gotovost, da se dijak razvija po svojih osebnih sposobnostih, nadarjenosti ali nenadarjenosti
8. Močnejši občutek skupne identitete

d. Na šolo:

1. Posvetovanje s starši je lahko bolj učinkovito
2. Posvetovanje z učitelji je lahko bolj učinkovito
3. Administracija je lahko bolj učinkovita
4. Večja prisotnost v skupnosti
5. Močnejši občutek skupne identitete

a. Portfolio je lahko napačno uporabljen, kadar se zgoraj navedena načela zanemarjajo zaradi nepotrpežljivosti, nevednosti ali pa preprosto zaradi nerazumevanja. V tem primeru lahko učitelji s tem (“sodobnim”) izrazom poimenujejo povsem običajno, na učitelja osredotočeno metodo, hkrati pa zanemarijo temeljno idejo, ki stoji za njim (“Površni portfolio”).

b. Za namen preverjanja znanja lahko uporaba portfolia privede do pretirane standardizacije, ki je v nasprotju z različnimi vidiki načela izbire (“Standardiziran portfolio“).

c. S portfoliem se lahko od dijaka zahteva preveč, če ga vsi učitelji želijo uporabljati za vse namene in ves čas. (“Pretirani portfolio”).