Kompetence, ki se razvijajo skozi učenje

Učenje je v tesni zvezi z naslednjimi spoznanji:

  1. Učenje je osnovano na aktivnosti. Je osnova za položaj ali stanje človeka.
  2. Učenje je trajen proces primerjanja tega, kar hočemo, s tem, kar dosežemo.
  3. Pri učenju so napake in neuspehi, zmote in nesporazumi neizogibni. Vse to so bistvene sestavine učenja. Učenje izraža željo, da bi izboljšali svoja dejanja in tako dosegli višjo stopnjo uspeha.
  4. Učiteljevo prizadevanje, da bi pri pouku izključil vse napake in neuspehe, in sicer s kaznovanjem za zmote in napake, dejansko zavira učenje.
  5. Refleksija je pomemben sestavina primerjave. Ni učenja brez refleksije.
  6. Odvisno od starosti, zrelosti in okoliščin sega refleksija vse od relativno nezavednega procesa posnemanja - vrste zrcaljenja, polzavednega procesa razmišljanja, sanjarjenja ali razglabljanja do popolno zavedne refleksije, ki na splošno zajema
    1. revidiranje cilja in pregled doseženega,
    2. refleksija okoliščin in konteksta aktivnosti in
    3. evalvacija procesa in stopnje uspeha ali dosežka.
  7. Prvi korak na poti »naučiti se učenja« je zavedati se procesa u [6] čenja skozi refleksijo. Portfolio je zasnovan tako, da pomaga dijaku učiti se, kako se učiti (in učitelju, kako svetovati in voditi dijake, da to dosežejo).
  8. Učenje je individualen proces; ne more biti standardiziran ali normaliziran. ‘Enake možnosti’ ne pomenijo, da se morajo vsi dijaki učiti istih stvari istočasno in z enako hitrostjo iz istega razloga. To vodilo pomeni dati dijaku možnost, da zasnuje svojo lastno učno strategijo. To je tudi element dela s portfoliem.

“Portfolio džungla je vznemirljiv kraj za učenje preživetja tako za učence kot za učitelje – in tudi izvrsten kraj za igranje skrivalnic.”

(T. Koch)